Poleg prstnih odtisov se tehnike, ki so prepoznane kot uporabne in delujejo z dovolj zanesljivo natančnostjo pri odčitavanju fiziognomskih karakteristik, opirajo še na odčitavanje dlani, obraza in šarenice.
Človeška dlan ima, recimo, nekaj za vsakega posameznika značilnih karakteristik, kot so razporeditev in dolžina prstov, širina dlani itd. Odčitavati take lastnosti je sicer preprosteje kakor analizirati prstni odtis, vendar je uporaba nekoliko nenatančna (prevelika enakost večjega števila vzorcev) in jo zato v praksi uvrščamo na tretje mesto.