Večinoma je to sicer dovolj, lahko pa gremo še korak dlje. Če si omislimo katero od grafičnih kartic z dvema ločenima izhodoma, najbolj znane so Matroxove, ali pa v računalnik vgradimo dve združljivi videokartici, bomo lahko sliko na monitorju in televizorju poljubno izbirali. Na monitorju bomo, recimo, lahko ohranili običajno računalniško namizje, na televizorju pa gledali le celozaslonsko sliko videopredvajalnika.