Zato smo izurjeni v tem, da goljufamo in ropamo lastno državo. Pravzaprav ne 'lastno', saj nikoli nismo čutili, da bi bila država resnično naša, vedno (razen v prvih omamnih trenutkih po združitvi) smo se počutili čudno - kakor da nam je bilo nekaj vsiljeno. Zato je bilo v goljufanju države pravzaprav vedno nekaj perverzno patriotskega; z najglobljega moralnega stališča nikoli ni moglo biti sporno.