V slednjem je seveda ukana, saj izdelovalci tiskalnikov zapravijo gore denarja za razvoj barvila, ki se bo v njihovem tiskalniku kar najbolj obnesel z njihovimi posebnimi papirji, oz. se kar najmanj razlival na navadnem papirju. Kmečka logika tudi pravi, da barvilo za piezo tiskalnike ne more biti enako tistemu za toplotne brizgalnike, ki se v delčku sekunde (nekaj mikrosekund) segreje na 400 stopinj. Pa vendar je res tudi to, da je danes v pogonu kar nekaj kemičnih tovarn, ki znajo narediti barvila, ki so dovolj dober približek originalnim, da razlike v kakovosti izpisa večina uporabnikov le bolj težko opazi.