Nasprotno se stvar lahko precej zaplete, ko je v postopek vpletenih več individualnih subjektov. Posledično bi simetrična kriptografija zahtevala distribucijo vseh možnih bilateralnih ključev med vpletene strani, a to je s samega organizacijskega vidika zapletena reč, saj pomeni, da bi za varno izmenjavo podatkov z vsemi vpletenimi potrebovali enako količino šifrirnih ključev.
Problem elegantno rešuje asimetrična kriptografija, ki temelji na uporabi različnih ključev, oziroma različne začetne nastavitvene vrednosti.