Da bi to razumeli, moramo razumeti, zakaj grafična kartica sploh potrebuje pomnilnik. V časih, ko kartice niso bile pospeševalniki 3D, je bila edina uporaba vgrajenega pomnilnika hranjenje podatkovnih »pik«, ki jih je preostala strojna oprema kartice »preslikala« na zaslon. Za vsako piko je bil pri osembitni globini barv (največ 256 različnih barv) potreben en, za predstavitev v 24-bitni globini barv (kot delujejo vse današnje grafične kartice) pa so potrebni trije bajti.