Naše okno za zapiske bo torej ob vnovičnem obisku natančno tako, kot ga bomo prej pustili.
Naslova okna nismo zapisali neposredno, temveč bomo uporabili prevod s simboličnim imenom window.title (zato tudi zapis kot entiteta DTD, v obliki &<simbolično ime>;), dejansko besedilo bo določeno z veljavnim prevodom.