Našteli smo položaj in velikost okna. Naše okno za zapiske bo torej ob vnovičnem obisku natančno tako, kot ga bomo prej pustili.
Naslova okna nismo zapisali neposredno, temveč bomo uporabili prevod s simboličnim imenom window.title (zato tudi zapis kot entiteta DTD, v obliki &<simbolično ime>;), dejansko besedilo bo določeno z veljavnim prevodom.