Ta je omogočal višje hitrosti prenosa: do enajst megabitov na sekundo, obenem pa naj bi omogočal napravam različnih izdelovalcev, da se povežejo v skupno brezžično omrežje. V začetku so bile tudi pri standardu 802.11b velike težave z nezdružljivostjo med izdelki različnih izdelovalcev, sčasoma pa so se večji izdelovalci brezžične omrežne opreme dogovorili za medsebojno preizkušanje združljivosti izdelkov. Naprave, ki so prestale preizkus, so tudi, kar zadeva združljivost, zadostile standardu 802.11b, izdelovalci pa so jih označevali z logotipom »WiFi Certified«.