Teh hib so se zavedali tudi v organizaciji IEEE, ki je bdela nad standardom 802.11, tako da so kmalu pripravili nadgradnjo, ki naj bi te težave odpravila.
Tako se je že kmalu rodil standard 802.11b, imenovan tudi WiFi, ki prav tako deluje pri 2,4 gigahertzih. Ta je omogočal višje hitrosti prenosa: do enajst megabitov na sekundo, obenem pa naj bi omogočal napravam različnih izdelovalcev, da se povežejo v skupno brezžično omrežje.