Teorija družabnega omrežja gre nekako takole. Za razliko od klasičnih družabnih spletišč in klepetalnic, kjer je vsak sodelujoči povsem samostojen in torej ne moremo, če ga osebno ne poznamo, nikoli zanesljivo vedeti, s kom imamo pravzaprav opravka, ima v Friendsterju vsakdo omrežje prijateljev in znancev, ki - vsaj teoretično in posredno - jamčijo zanj.