V sodobne različice Linuxa, med katere sodi tudi Pingo 2.0, je namreč že vgrajena podpora večini pogosteje rabljenih naprav, žal pa jo je treba skoraj vedno ročno prilagoditi ali usposobiti. To pa je, če vemo, kaj moramo narediti, enostavno, težava je le v tem, da so navodila za tako početje navadno raztresena po vsem spletu in se utegnemo kar namučiti, preden odkrijemo pravo oziroma najenostavnejšo rešitev. A pojdimo lepo po vrsti.