Menuji so »standardni« Olympusovi - z veliko nastavitvami, a nekoliko nepregledni. Zasnovani so tako, da najprej pridemo na nekakšen krožni menu s štirimi možnostmi, tri od teh omogočajo hitrejši dostop do uporabe samosprožilca, nastavljanje ločljivosti in določanje temperature bele - zadnja pa nas popelje na bolj »klasični« menu, kjer so še druge izbire.
Po tehničnih zmogljivostih je aparat sicer povprečen, je pa res, da ponuja zelo široko paleto ročnih nastavitev, od časa, zaslonke pa vse do ročnega ostrenja (160 stopenj), določanja temperature bele (poleg zajema ponuja celo ročno popravljanje odtenka bele) in tako naprej.