Sicer so razvijalci izumljali različne vrste tovrstnih filtrov, a je za praktično rabo »preživel« pravzaprav le Kodakov vzorec (imenovan tudi GRGB), ki je bil razvit že v sedemdesetih letih minulega stoletja. Ta ima dvakrat več zelenih elementov kakor rdečih in modrih, kar izhaja iz tega, da človeško oko za določanje ostrine najbolj uporablja zeleno svetlobo. Filtri si v tem vzorcu sledijo po zaporedju modra-zelena-modra-zelena (in tako naprej) v vsaki lihi in v zaporedju zelena-rdeča-zelena-rdeča (in tako naprej) v vsaki parni vrstici.