Ko se fotoni vidne svetlobe (in deloma tudi infrardeče) zaletijo v silicij (ki je osnova vsem vrstam tipal), vzburijo elektrone. Prosti elektroni se potem nabirajo v »zbiralniku« električnega naboja tako dolgo, dokler je svetlobni element osvetljen. Število elektronov, ki se tako sprostijo, bi v idealnih razmerah popolnoma ustrezalo številu fotonov, a v resničnem svetu ni tako in praviloma en foton v povprečju sprosti manj kot en elektron (v nekaterih izjemnih primerih pa tudi več), pa še za tega ni nujno, da ga bo tipalo ujelo in uporabilo za ustvarjanje slike.