Bistvene prednosti digitalne mobilne telefonije so znatno boljša izkoriščenost frekvenčnega prostora, manjša poraba energije in možnosti šifriranja podatkov. Mednarodna združenja telekomunikacijskih podjetij so takrat, v začetku devetdesetih let, ugotovila, da bi lahko usklajenost standardov zmanjšala stroške razvoja in hkrati pripomogla k večjemu razmahu telefonije, celo gostovanju. Standardi so se dorekali in evropski operaterji so se odločili za tehnologijo časovne tehnike preklapljanja (TDMA - Division Multiple Access), ki so jo še dodelali, se odločili glede kodiranja govora in jo imenovali GSM (Groupe Speciale Mobile).