Tak promet mora biti seveda ločen od preostalega prometa v spletu, kljub temu da uporablja ista sredstva. To dosežemo tako, da med oddaljenim računalnikom in krajevnim omrežjem, v katerega se priklapljamo, vzpostavimo tako imenovani tunel: na omrežni povezavi, prek katere teče običajni internetni promet, ustvarimo (s programsko opremo, seveda) navidezno namensko povezavo.
Promet po tej navidezni povezavi je neviden za uporabnike interneta, oziroma je šifriran, tako da so podatki varni pred očmi in računalniki nepoklicanih.