Ponavadi zadostuje, da v spletni brskalnik vpišemo številko IP usmerjevalnika in takoj so nam na voljo vse nastavitve. Nekaterim usmerjevalnikom pa je priložen tudi poseben program, ki ga namestimo na (najmanj) enega izmed računalnikov v omrežju in nato s programom nastavljamo lastnosti usmerjevalnika. Slabost takega načina nastavljanja je v tem, da priloženi program ponavadi deluje le v nekaterih najbolj priljubljenih operacijskih sistemih, medtem ko pri bolj eksotičnih sistemih usmerjevalnika nismo mogli nastavljati.