Imajo le to smolo, da živijo na ozemlju, ki si ga delijo Turčija, Irak, Iran in Sirija, in so zato v vsaki od teh držav manjšina. Pa še niso ravno zgled složnosti, saj so številna kurdska plemena pogosto v takih ali drugačnih medsebojnih sporih, to pa se prenaša tudi na njihove organizacije in seveda ne vpliva dobro na prizadevanja po neodvisnosti. Še najbliže samostojnosti so zdaj na severu Iraka, kjer se jim obeta vsaj velika avtonomija, če že ne ravno neodvisna država.