Upravljanje dveri prav tako znatno olajša napreden spletni vmesnik, vendar žal znova naletimo na tipični 'microsoftitis', nezmožnost enotne in jasno določene hrambe uporabniških nastavitev. SPPS omogoča integracijo z imenikom (active directory), vendar če bomo ob namestitvi (morda pomotoma) izbrali uporabo običajnih uporabniških računov, pozneje te odločitve ne bomo mogli več spremeniti. To je še posebej težavno, saj nekatere zmožnosti SPPS brez imenika sploh ne delujejo, med drugim zelo uporabno upravljanje celotne »farme« strežnikov prek enih samih dveri.