Že takoj sem ugotovil, da so za nameščanje boljše namestitvene datoteke (oziroma paketi, kakor jim navadno pravijo) RPM, a nameščal sem tudi programe, ki sem jih našel v obliki stisnjenih arhivskih datotek, kakršne prepoznamo po končnici TGZ ali TAR.GZ. Potem pa sem od bralca, ki se je predstavil le kot, dobil prijazno e-pismo, v katerem mi je razkril očitno dobro varovano skrivnost, apt. Saj ne, da bi apt res skrivali, toda v vseh mesecih, kolikor sem se že ukvarjal z Linuxom, nanj še nisem naletel.