Pri strežnikih, vsaj tistih »z imenom«, je pristop ravno nasproten. Računalnik zbudimo s priloženim podpornim CD, z njim nastavimo strojno opremo (RAID, razdelitev diskov), izberemo, kateri operacijski sistem bomo namestili (poleg vseh vrst strežniških Oken je ponavadi podprt vsaj še Linux, velikokrat pa tudi Netware in različni Unixi), opravimo specifične nastavitve zanj (jezik, vpis zaščitne kode) in sprožimo namestitev. Po začetnih opravilih bo nastavitveni program od nas zahteval CD z operacijskim sistemom in celo namestitev opravil samostojno, brez naše intervencije.