Namesto da bi pri presoji kakovosti in plačilne sposobnosti posameznega kreditojemalca banka uporabljala lastne podatke, je vse po vrsti obremenjevala z zagotavljanjem potrdil in vzbujanjem občutka, da so vsi po vrsti potencialni prevaranti. Tako poslovanje s strani banke je po mojem prepričanju povečevalo število nezadovoljnih komitentov in v končni fazi tudi obseg slabih naložb. Managementu banke se tako stanje ni zdelo alarmantno, še celo nevredno obravnave oz. lastnega angažiranja.