Spletne strani, ki ponujajo povezave do razpršenih kod, je namreč mogoče preprosto zapreti z nekaj grožnjami ali celo hekerskimi napadi. Njihovi vzdrževalci so navadno študenti ali pa zanje skrbijo v prostem času in si pogosto ne morejo privoščiti dovolj zmogljivih strežnikov, pasovne širine in drugih rešitev, da bi lahko učinkovito vodili te strani, so pa edina »vrata« v omrežje.
Omrežje BitTorrent pa se od drugih razlikuje še po eni lastnosti, saj razpršene kode (datoteke .torrent) niso omejene na eno datoteko, temveč je lahko pod eno oznako shranjenih tudi več.