Program za izmenjavo datotek, denimo KaZaA, določi razpršeno kodo vsaki datoteki, ki jo uporabniki ponudijo v izmenjavo. Razprševanje oziroma »hashing« je tehnika ustvarjanja stvarnega kazala v sistemih za upravljanje velikih zbirk podatkov, pri katerem iz vsakega ključa (podatka oziroma niza podatkov, v našem primeru pa datoteke) izračunamo položaj zapisa v zbirki, oziroma jo poiščemo. Povedano nekoliko preprosteje, ko vsaki datoteki v izmenjavi izračunamo kodo glede na njene lastnosti, jo bomo laže poiskali.