V preteklosti so imeli programi OCR shranjene oblike vseh črk v nekaj najbolj rabljenih tipografijah, med prepoznavanjem besedila pa so vsak znak v sliki primerjali s tako shranjenimi vzorci. Prepoznavanje seveda ni bilo uspešno, če prebrani znak ni ustrezal nobenemu izmed vzorcev, to pa se je tudi pri prebiranju besedila v kateri izmed običajnih tipografij dogajalo dokaj pogosto. Tako so bili rezultati prepoznavanja večinoma dokaj neuporabni, taki programi pa so seveda povsem klecnili, če smo poskusili prebrati besedilo v tipografiji, katere vzorec ni bil shranjen v zbirki programa.