Pa še prav tako krivičen do uporabnikov je kakor neomejen dostop. Stroški za ponudnike internetnih storitev se namreč ne večajo z minutami, temveč z biti, in krivično bi bilo nekomu, ki eno uro bere novice v spletu, zaračunati enako kakor nekomu, ki tisto uro s polno hitrostjo, kar mu jo dopušča priključek, pretaka piratske filme. Internetni dostop bi torej moral biti časovno neomejen, plačevati pa bi morali količino prenesenih podatkov.