Ti označujejo tri korake: najprej posnetek zajamemo, potem montiramo in ga na koncu shranimo na disk. Pri zajemanju nam je na voljo nekaj različnih kodekov (med njimi pa ni, denimo, MPEG-2), edine omejitve pri določanju kakovosti zajetega videa pa so največja ločljivost Linxa (384 X 288 pik: število okvirov je omejeno s standardom, SECAM oz. NTSC) in hitrost zapisovanja ter nezaseden prostor na našem disku. S samim zajemanjem smo imeli nekaj težav, saj nam včasih ni uspelo zajeti zvoka.