Že v času 8-bitnih hišnih mlinčkov, ko sem se tudi sam začel intenzivneje ukvarjati z računalništvom, je bilo mogoče v računalniških revijah prebrati, da »programska oprema še vedno ni dosegla stopnje industrializacije, ki bi omogočala serijsko izdelavo uporabnih namenskih programov«. Z drugimi besedami: še vedno ni na voljo zanesljivih, zamenljivih sestavnih delov in metod »tekočega traku«, s katerega bi padali delujoči in zanesljivi programi.