Namestili so jim bralnik za različne pomnilniške kartice (ki jih uporabljajo digitalni fotoaparati), barvni ali sivinski zaslon LCD in uporabnik je lahko fotografije natisnil hitro in brez muk računalniške obdelave. Nekateri taki modeli so zgled enostavnosti in praktičnosti, drugi so bolj nerodni, vsi pa služijo namenu - uporabniku dati dodatno možnost, oz. tiskalnik ločiti od množice in ga prikazati kot »pravi« foto tiskalnik. Izmed »velikih štirih« le Lexmark v svoji ponudbi ni imel takega modela.