Pri nameščanju programske opreme je Mandrake izbral srednjo pot med pretirano poenostavljeno namestitvijo, pri kateri uporabnik ne more izbirati ničesar, in načinom, v katerem je treba razen osnovnega paketa izbrati vse druge (kot velja na primer za Debian). Tako imamo vrsto izbir: večpredstavno, igralno, znanstveno in delovno postajo ter seveda strežnik. Paketi so za spoznavanje operacijskega sistema uporabni, izkušeni uporabniki pa si z njimi žal ne morejo pomagati veliko, saj niso podrobneje opisani, zato bodo raje posegli po ročni izbiri.