Če je makroukazov veliko, pa postane potek ukaza make nepregleden. Še na resnejšo težavo naletimo pri kakih starejših izvedbah Unixa, kjer z nekaj ducati podanih makroukazov razmeroma hitro presežemo obseg medpomnilnika ukaza make ali ukazne lupine. Težavo zaobidemo tako, da Autoconfu naročimo, naj namesto z izbirami prevajalnika poda makroukaze na drug način, z glavo z nastavitvami.