Kadar je izvirna koda programa razdeljena na več datotek, postane vse skupaj nekoliko sitno, vendar pa lahko, če datotek ni preveč, postopek avtomatiziramo z lupinskim skriptom, v katerega zapišemo niz ukazov, ki jih izvedemo pri prevajanju. Taka preprosta avtomatizacija odpove pri vzdrževanju paketa, sestavljenega iz, denimo, nekaj sto med seboj odvisnih datotek - biti moramo bodisi dovolj potrpežljivi, da vedno prevedemo vse datoteke (čeprav smo morda spremenili eno samo), bodisi jih moramo prevesti in povezati ročno. Pri takih projektih zato raje uporabimo Make.