Nestabilni in hitro spreminjajoči se kadri so namreč za gledalca dokaj naporni že pri večjih ločljivostih, pri manjših pa so skorajda negledljivi - za spletno rabo pa velikost videa le redko presega 320 X 240 pik. Podobno velja tudi za rabo prelivajočih se učinkov med posameznimi kadri - bolje je uporabljati hitre prehode med kadri, so prehodi pri majhnih ločljivostih in tudi manjši frekvenci predvajanja slik (spletni video je ponavadi omejen na 10- 15 sličic na sekundo) nadvse moteči.
Videoposnetkov tudi ni priporočljivo postavljati na glavno stran in jih predvajati samodejno, saj gre vendarle za dokaj velike datoteke.