Ko jo izvemo, enemu izmed računalnikov številko IP toliko spremenimo, da je v istem območju kakor številka točke dostopa (npr. 192.168.0.1 in 192.168.0.2 z masko 255.255.255.0). Ko s pingom preverimo, da povezava med računalnikom in točko dostopa deluje, lahko številko naprave vpišemo v spletni brskalnik in upamo, da se bo pokazal nadzorni spletni vmesnik. Predvsem pri cenejših modelih to ne deluje in bo treba poseči po nadzornem programu, ki smo ga dobili ob napravi.