Pri 'ožičenih' protokolih še nekako gre, saj je v 100-megabitnem omrežju tudi v praksi mogoče doseči skoraj 100 % izkoristek oz. hitrost 90 Mb/s in več. Pri brezžičnih protokolih pa je izkoristek veliko slabši, saj so narejeni z mislijo na zanesljivost prenosa oz. na morebitne motnje »v zraku« in z mislijo na dodatno zaščito, ki je potrebna pri potovanju skozi tako nevaren medij. IEEE 802.11b, ki naj bi dosegal hitrost 11 Mb/s, tako v praksi dosega le nekaj manj kakor polovico tega.