S tem pa je zaščiten promet le med brezžičnimi vmesniki in to je že prva ranljiva točka protokola (s prestrezanjem šifriranega paketa lahko odkrijemo šifrirni ključ).
Protokol uporablja za zaščito podatkov kombinacijo šifrirnega ključa in t. i. inicializacijskega vektorja (Initialization Vector, IV). S sprotnim generiranjem vektorja (24-bitno naključno število) se namreč bistveno podaljša življenjska doba šifrirnega ključa, saj je lahko nova vrednost vektorja generirana praktično za vsak uporabniški paket posebej.