Kdor se je na delovnem mestu razvadil z ožičenimi omrežnimi povezavami hitrosti 100 Mb/s, bo hitro potrdil, da je dejanska hitrost okoli 5 Mb/s, ki jo zmorejo omrežni vmesniki 802.11b, naravnost izredno počasna. No, vsaj če omrežje uporabljamo za pretakanje velikih datotek. Američani imajo sicer že nekaj časa standard 802.11a, ki zmore nominalnih 54 Mb/s (v praksi sicer le okoli 20 Mb/s), v Evropi pa hitrejših brezžičnih naprav kar noče in noče biti.