Sporočila, ki so ocenjena za neželena, program shranjuje v ločen imenik, posebnež pa je v toliko, da poleg »zagotovo« neželenih sporočil pozna tudi kategorijo t. i. »sumljivih« sporočil. Če sporočilo oceni kot sumljivo, ga shrani v ločen imenik in pošiljatelju pošlje sporočilo (v angleščini, seveda), da »se res veseli njegove pošte, vendar naj, prosim, s klikom potrdi, da je to pošto res poslal on«. Če smo pošteni - deluje kot nekakšna poteza iz obupa, ko dokončno oceno o pravilnosti odločitve prepusti dobri volji pošiljatelja.