Zanimivo, da se pri niso odločili za grafično urejanje neposredno na traku, temveč krivuljo avtomatizacije za vsak parameter po potrebi 'odpremo' pod, ki ga urejamo. Prednost tega je večja preglednost nad avtomatizacijo velikega števila parametrov - od glasnosti pa do vseh nastavitev posameznih učinkov, uporabljenih za posamezen trak. Slabost take rešitve pa je, da moramo, tudi če za kak trak spreminjamo (ali zgolj želimo opazovati) le 'osnovne' lastnosti, kot so glasnost ali stereo slika, imeti pod odprt avtomatizacijski trak, kar zasede precej prostora, tako da pri večjem številu trakov na zaslonu hitro nastane »gneča«.