Ko napišemo besedo ali stavek, jo sistem najprej poskuša razvozlati črko po črko, potem pa iz besednjaka izbere besedo, ki je kar najbolj podobna prepoznanim črkam. Ker slovenskega besednjaka ni, je pisanje v slovenščini utopično, angleščina pa kar nekako deluje. Dejansko smo bili presenečeni, da je sistem bolj ali manj prepoznal tudi avtorjevo pisano pisavo, ki jo še ljudje težko berejo.