Pomemben preboj se je zgodil v začetku devetdesetih let, ko so predvsem za črno barvo začeli uporabljati barvila v obliki suspenzij (»pigment colors«). Gre za barvila, pri katerih so osnovni barvilni delci sorazmerno veliki (med 50 in 150 nm, kar je še vedno tisočkrat manj od debeline človeškega lasu) in sestavljeni tudi iz 10.000 molekul barvila. Ti barvilni delci se v topilu (različnih alkoholih ali vodi) ne raztopijo popolnoma, celota pa ima kot suspenzija vendarle značilnosti tekočega barvila.