Linux ima številna orodja za zajemanje videa, večino jih poganjamo kar iz ukazne vrstice (kar je zelo uporabno, saj lahko točno povemo, kdaj naj se kaj snema), nekateri pa imajo intuitivne grafične vmesnike. Velikost nastalih datotek (ki so navadno vrste) se s sodobnimi načini stiskanja in običajno tv kakovostjo slike bliža 300 megabajtom na uro, kar pomeni, da lahko običajno dolge filme in oddaje brez težav shranimo na običajni 74-minutni CD. Za tako stiskanje potrebujemo zgolj hiter procesor (hitrejši od 500 MHz) in dovolj pomnilnika (nekateri načini stiskanja so tu precej požrešni).