Večinoma je tako smiselno izbrati čim bolj specifičen nabor predmetov, ki je namenjen dostopu le do določene zbirke podatkov in zato najverjetneje tudi bolj učinkovit. Primeren zgled je strežnik Microsoft SQL Server, do katerega je najpogostejši dostop prek naborov predmetov SqlClient Provider in OleDb Provider, kot je prikazano tudi v enem izmed zgledov v članku. Izkaže se, da sta si kljub podobnosti pri programski izgradnji dostopa arhitekturno precej različna, kar nazorno prikazuje slika 3.