V njej nastavimo mape, v katerih so sporočila, programi in strežnik, in določimo uporabnika, ki je lastnik datotek s sporočili, medtem ko jih strežnik obdeluje. Nastavimo tudi ime sistema, s katerim se strežnik predstavlja, ki mora biti po veljavnih internetnih standardih polno ime DNS strežnika. Strežniku povemo tudi svojo domeno, domeno, iz katere izvira pošta, poslana iz tega sistema, na katerih omrežnih vmesnikih posluša strežnik, katera omrežja so naša krajevna in tako naprej.