Velika večina namenskih programov, tako starejših kakor sodobnih, pa ima zelo pomembno skupno funkcionalnost, ki močno vpliva tudi na njihovo izvedbo: dostop do virov podatkov oziroma obdelavo podatkov.
Sodobni namenski programi so večnivojski in porazdeljeni, pri njihovem načrtovanju pa je poudarek predvsem na povezljivosti s preostalimi namenskimi programi in na medsebojni komunikaciji programskih gradnikov, ki vse bolj temelji na spletnih standardih, kot je HTTP. Za zapis in prenos podatkov med namenskimi programi pa se vse bolj uporablja in uveljavlja standard XML, ki preprosto omogoča poleg zapisa tudi opis strukture poljubnega nabora podatkov.