Če želi uporabnik izrecno uporabiti infrastrukturo ponudnika P1, določi pot z U1, P1, U2 (oziroma za promet v nasprotni smeri U2, P1, U1). Če pa postane U1 mobilen, je treba določiti pot paketov prek ponudnika mobilnih storitev. V takem primeru, ko je U2 še vedno priključen na stacionarnega operaterja, je pot določena z U1, PR, P1, U2. Funkcije usmerjanja so torej preproste, a zelo učinkovite, saj omogočajo učinkovitejše ter glede na nastale potrebe izrabljanje razpoložljive infrastrukture.