Bistvena razlika je le v naslovih (128- namesto 32-bitnih), tako da se lahko še vedno uporabljajo vsi usmerjevalni algoritmi protokola IPv4 tudi za potrebe usmerjanje prometa novega rodu.
Novost prinašajo razširitve za izbiro ponudnika storitev (glede na politiko, ceno, vire...), mobilnosti gostitelja (spreminjanje lokacije) in samodejno prenaslavljanje (preusmeritev na novi naslov). Pošiljatelju je tako omogočeno, da eksplicitno določi vmesna vozlišča na poti paketa do cilja in s tem posledično tudi definira pot paketa.