V video urejevalnik najprej uvozimo surov posnetek, kot smo ga pravkar pretočili v računalnik. Mimogrede, raba je popolnoma enaka, ne glede na to, ali je bil vir analogen ali digitalen. Na »surovem« videoposnetku poiščemo prvi kader našega bodočega filma, označimo začetek in konec ter ga prepišemo na tako imenovano časovnico (timeline), na kateri nastaja končni izdelek.