Enostavnejše analogne videokamere snemajo z ločljivostjo okoli 250 vrstic, tudi najboljše pa komaj dosežejo 400 vrstic. Zato je za ljubiteljsko rabo pogosto povsem primerna že polovična ločljivost (384 X 288 ali 352 X 288 pik), ki so ji kos tudi cenejše videokartice.
Ločljivost, s katero digitaliziramo video, je odvisna tudi od tega, kaj nameravamo z videom početi.